Prijava

Prijava

Uporabnik
Geslo
Zapomni si me

Registracija

Fields marked with an asterisk (*) are required.
Name
Username
Geslo
Verify password
Email
Verify email

Projektna pisarna Maribor

Nahajate se: Domov O nas Novice V Ilichu bo dišalo po brezglutenskem pecivu

V Ilichu bo dišalo po brezglutenskem pecivu

Slovensko društvo za celiakijo (SDC) in Mestna občina Maribor (MOM), kot vodilni partner projekta LQ-CELIAC, bosta v predprazničnem času organizirala delavnico peke drobnega peciva brez glutena, ki bo potekala v priljubljeni mariborski Slaščičarni Ilich.

Delavnico bo vodila Majda Jurše, mama celiakaša in strokovnjakinja za pripravo brezglutenskih jedi ter pekovskih in slaščičarskih izdelkov, ki bo udeležencem razkrila tudi nekaj majhnih in velikih skrivnosti priprave brezglutenskih slaščic. Skupaj s tremi Ilichovimi slaščičarji in predstavniki petih družin novo odkritih celiakašev bodo pekli razno drobno pecivo, ki je nepogrešljivo na bogato obloženi mizi v božično-novoletnem času in primerno tudi za obdarovanje. Kuhinjo Slaščičarne Ilich bodo večer pred dogodkom temeljito očistili vseh sledi izdelkov, ki vsebujejo gluten, iz nje pa bo že med delavnico dišalo po vanilijevih rogljičkih, huzarskih krapkih, španskih vetrcih in žele bonbonih z borovnicami.

Kot pojasnjujeta mojster slaščičarstva in lastnik Slaščičarne Ilich Klemen Logar in direktorica slaščičarne Mira Osvald, so se za sodelovanje na delavnici odločili iz zelo preprostega razloga – med njihovimi gosti je namreč tudi veliko celiakašev.
„Ilich je družinska slaščičarna s stoletno tradicijo, ki je odprla svoja vrata leta 1909. Z mislijo na dobro počutje gostov vedno izbiramo zelo kakovostne surovine in recepte za izdelke, vse dobrote pa so pripravljene v naši kuhinji in so delo odličnih Ilichovih slaščičarskih mojstrov. Zaradi vedno večjega povpraševanja po sladicah brez glutena z lastnikom slaščičarne Klemnom Logarjem že nekaj časa razmišljava o popestritvi ponudbe s posebno linijo izdelkov brez glutena. Linijo bi seveda posebej označila, kar bi celiakašem olajšalo izbiro sladic. Zavedava se, da priprava brezglutenskih jedi zahteva posebne pogoje, v katerih je izključena kontaminacija z glutenom. To zahteva delovno okolje, ki je ločeno od priprave klasičnih jedi (ki vsebujejo gluten), nič manj ni pomembno ustrezno shranjevanje in rokovanje izdelkov brez glutena, končni izdelki pa morajo biti kontrolirani na prisotnost glutena.

Upava, da bova lahko to željo že kmalu uresničila in bolnikom s celiakijo omogočila, da bodo varno in brez zadržkov uživali tudi ob piškotih in tortah iz naše slaščičarne in ne le iz domače kuhinje. Kot je v teh časih pogosta praksa, se ne zatika pri volji, temveč pri denarju,“ še dodaja  Mira Osvald.

Ker je dieta brez glutena edino zdravilo in zagotovilo za zdravo in kakovostno življenje bolnikov s celiakijo, je poznavanje diete in njenih posebnosti zelo pomembno. Med pomembne aktivnosti SDC spada tudi izobraževanje gostincev o vključitvi in ustrezni pripravi brezglutenskih obrokov v gostinskih lokalih, saj si tudi celiakaši želijo privoščiti nedeljsko kosilo, praznično večerjo ali posladek v restavraciji ali slaščičarni.

„To potrebo smo prepoznali in vključili v projekt LQ-CELIAC. V različne aktivnosti priprave brezglutenskih obrokov smo prav zato vključili člane društva in gostinsko osebje. Pri brezglutenski hrani namreč niso pomembne samo sestavine, ki jih uporabimo, temveč pogosto tudi prilagojen postopek priprave. Ker brezglutenska moka nima lepka, je priprava slaščic brez glutena poseben izziv, zato smo pobudo Slaščičarne Ilich z veseljem sprejeli. Na njo smo poleg Ilichovih slaščičarskih mojstrov povabili predvsem bolnike s celiakijo, ki so jim bolezen diagnosticirali pred kratkim, saj jim želimo tako omogočiti, da se bodo lažje spoprijeli s pripravo dietne prehrane brez glutena in se tudi letos v prazničnem času posladkali brez strahu pred zdravstvenimi težavami," pojasnjuje Robert Letnar, član izvršnega odbora Slovenskega društva za celiakijo in vodja projektnega partnerja.

S pravimi sestavinami in malo spretnosti lahko brezglutenske sladkosti ob prihajajočih praznikih pripravite tudi sami in presenetite svoje obiskovalce – celiakaše ali jih obdarite s sladkim presenečenjem - škatlo brezglutenskih piškotov. Za vas smo zato pripravili recept za pripravo vanilijevih rogljičkov, kakršne bodo pekli tudi na delavnici v slaščičarni Ilich.

RECEPT ZA VANILIJEVE ROGLJIČKE

Potrebujemo:

  • 300 g moke MIX B
  • 200 g masla
  • 1 jajce
  • 160 g sladkorja
  • 1 vanilijev sladkor
  • 120 g mletih mandljev
  • limonino lupino
  • sladkor v prahu za pečene rogljičke


Priprava:
Moko vsujemo na delovno površino in v luknjico zdrobimo maslo, dodamo jajce, sladkor, vanilijev sladkor, zmlete mandlje in limonino lupino. Vse sestavine hitro zgnetemo v krhko testo, ki ga nato postavimo v hladilnik, kjer naj počiva pol ure.  Pečico segrejemo na 180°C.
Testo vzamemo iz hladilnika in iz majhnih kosov v rokah ali na pomokani deski oblikujemo majhne rogljičke. Rogljičke sproti zlagamo na pekač in jih pečemo okoli 10 minut (da pozlatijo). Pekač vzamemo iz pečice, previdno odstranimo vsak rogljič posebej in ga še vročega povaljamo v mletem sladkorju, ki smo mu dodali vanilijev sladkor.
Polomljene rogljičke pohrustamo kar sami (previdnost velja pri količini teh toplih sladkarij, ker so precej težke za prebavo), cele pa postavimo na servirni krožnik ali v lepo darilno škatlo, ki jo okrasimo s trakom.  

KO SE SREČAŠ IN ŽIVIŠ S CELIAKIJO

Na delavnici bosta prisotna tudi dva novoodkrita celiakaša, ki sta tako predstavila svoj odziv na diagnozo in pogled na dieto, ki je postala njuna doživljenjska spremljevalka.

Igor Dovnik, dr. med., pediater:

„Srečanje s celiakijo pri 44 letih je zame pomenilo rešitev, saj sem dolga leta pred postavitvijo diagnoze trpel številne težave, značilne za bolnike s celiakijo - od občasno neznosnih bolečin v trebušni votlini, neprestanega napenjanja ali pogoste diareje, do pomanjkanja apetita, slabokrvnosti, utrujenosti in hude neodpornosti. Že 30 let imam tudi sladkorno bolezen, ki jo nadzorujem z inzulinom, zato je bila diagnoza celiakije nekoliko bolj pričakovana.
Kot pediater seveda poznam bolezen in njene znake in bi lahko veliko prej prekinil zdravstvene težave, vendar je kljub jasnim znakom dolgo nisem hotel videti. In ne samo to - poznam tudi nekaj eminentnih strokovnjakov, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s to boleznijo. Pred mnogimi leti sem s prijateljem in kolegom strokovnjakom iz tega področja potoval na pediatrični gastroenterološki kongres. Na poti in med kongresom sem trpel hude bolečine, krče, napenjanje in diarejo, kar se je še posebno poslabšalo, ko sem se za zajtrk najedel okusnih svežih žemljic – kljub očitnim težavam znakov nisva prepoznala kot celiakijo, kar je deloma posledica tudi številnih negativnih seroloških testov na celiakijo, ki sem jih opravil že pred tem.
S pozitivno diagnozo me je po dodatnih zdravstvenih težavah (hudi slabokrvnosti, pri kateri železo ni pomagalo, in oteklih gležnjih) rešila druga kolegica, ki sem jih za to še danes hvaležen.
Sedaj sem že leto in pol na brezglutenski dieti. V tem času sem pridobil 15 kilogramov, pohvalim pa se lahko tudi, da skoraj nisem bolan in se počutim zelo dobro.
Še vedno je včasih hudo, ko grem mimo pekarne, iz katere slastno diši po svežem kruhu ali ko sem v hotelu, kjer imajo za zajtrk 15 vrst slastnega kruha in žemljic. Tudi branje deklaracij je lahko naporno (še posebej, če zaradi drobnega tiska potrebuješ očala). Vendar je vredno truda. Ker sem kot zdravnik vajen težkih diagnoz sem dejstvo, da imam celiakijo, sprejel relativno lahko, k temu pa pripomore tudi moje splošno počutje, ki je neprimerljivo s tistim pred dvema letoma. Željo po kruhu potešim kar z doma spečenim kruhom, po katerem z zadovoljstvom posežejo tudi ne-celiakaši. Občasno seveda še vedno pogrešam kak krof za pusta ali kremno rezino, kadar grem na Bled, sicer pa se kar dobro znajdem. Ponudba primerne brezglutenske hrane je dokaj dobra in tudi celiakašem omogoča kvalitetno prehranjevanje, težavo lahko predstavlja le nekoliko višja cena izdelkov, ki je lahko glede na ekonomsko situacijo za marsikoga velik problem.“

Igor Petelin,  predstavnik Mestne občine Maribor:

„Moj prvi odziv na novo postavljeno diagnozo je bil precejšen šok, saj sem se zavedel, da dieta brez glutena pomeni nov način življenja. Prvi mesec je bil zaradi novega načina organizacije prehranjevanja in tudi psihološko precej težaven. Pogosto sem bil nerazpoložen in slabe volje tudi takrat, ko za to ni bilo pravega razloga, celiakija pa mi je predstavljala veliko težavo tudi zato, ker sem bil velik ljubitelj kruha, pekovskih in slaščičarskih izdelkov. Kruh je poleg krompirja in zelenjave zame predstavljal osnovo prehranjevanja.
Kljub oviram, ki so me pričakale, sem dieto upošteval od prvega dneva, posledično pa se je izboljšalo tudi moje zdravstveno stanje.
Svoj način prehranjevanja sem popolnoma spremenil in sedaj uživam še enkrat toliko mesa, kot prej, in za polovico manj kruha. Prehranjevanje doma mi ne dela težav, ko sem od doma pa situacija ni tako preprosta. Največjo težavo mi predstavlja hrana na prireditvah in slovesnostih, ki so v moji službi precej pogoste in pogosto se nanje ne morem predhodno pripraviti in s sabo prinesti ustrezne hrane. Tudi pojasnjevanje o dieti in preverjanje ustreznosti jedi je večkrat precej težavno, še posebno pri kuharjih in natakarjih, ki ne poznajo brezglutenske diete. Prav zato je osveščanje o celiakiji  in širjenje znanja o ustrezni pripravi jedi brez glutena še toliko bolj dobrodošlo.“  

          Zorica             MOM logo

 

 

Služba za razvojne projekte in investicije - projektna pisarna

 

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.